V iluzijah ega in slepi veri ni prostora za modrost.
Modrost je posledica čuječega izkušanja življenja.

Center za samospoznavanje in samopomoč

Globoko v sebi si vsi želimo istega. A navkljub vsemu trudu, se zdi, kot da nas življenje nenehno peha na stranpot. Duševne stiske, zmedenost in iskanje odgovorov ter rešitev polnijo naš vsakdan in nas odtujujejo od samih sebe, soljudi in okolja.

Čas je, da se ustavimo, se zazremo v srčiko našega iskanja ter čuječe, iskreno in ponižno stopimo na mirnejšo pot, pot modrosti.

Pot Modrosti je vabilo vsakomur, ki želi stopiti na ali se poglobiti v pot samoodkrivanja, samospoznavanja in samopomoči.

Pot Modrosti

Samoopazovanje kot bistven temelj modrosti

Težko gremo mimo dejstva, da dokler sami sebe zares dobro ne poznamo nam bo kdorkoli drug težko trajno pomagal. Iz tega pa sledi spoznanje, da ko sami sebe dovolj (s)poznamo, si lahko sami tudi kar najbolje pomagamo.

Torej, namesto da iščemo direktne rešitve naših notranjih težav nekje zunaj sebe, s katerimi skoraj vedno končamo nazaj v istih težavah, je verjetno bolj smotrno stopiti na pot zavednega in objektivnega (samo)odkrivanja srčike naših notranjih težav. Namreč, samo preko jasnejšega razumevanja, ki je zgrajeno skozi precizna (samo)opažanja, lahko pridemo do potrebnih spoznanj, ki nas vodijo do učinkovitih in trajnih rešitev ter sprememb.

Pot Modrosti torej ni direktno reševanje naših notranjih težav, temveč vodi proti odkrivanju, spoznavanju in razumevanju samih sebe. Preko tega pa, posledično, do potrebne jasnosti, ki odstira smiselnejše odgovore na naše notranje težave.

Glavna vloga Mitje Žiberta, skozi Pot Modrosti, je pomagati ljudem zgraditi sposobnost objektivnejšega in mirnodušnega (samo)opazovanja ter razviti ostrejši um za prepoznavanje delovanja lastnega uma. To pa nujno vodi do potrebnega širšega zavedanja, čustvene stabilnosti, sočutja in razumevanja ter posledično do globjega samopoznavanja in zmožnosti za učinkovito samopomoč.

Serija delavnic: Samoopazovanje kot osnova samospoznavanja in samopomoči

15. januar, 2020
22. januar, 2020
29. januar, 2020
5. februar, 2020

Področja

osebnega vodenja:

Pot Modrosti

Notranja pomirjenost in stabilnost

V sicer kolektivnem iskanju občutkov notranje pomirjenosti, stabilnosti in povezanosti, se vendarle razlikujemo v našem dojemanju teh občutkov in poizkusih da jih dosežemo. To iskanje pa je vse bolj zaznamovano s spoznanjem, kako nas nenehni vplivi, pričakovanja in pritiski peljejo po poti zmedenosti, strahov, stresa, osamljenosti in tesnobe. Pa vendar, globoko v sebi ohranjamo zavedanje o drugačni poti, ki nam je prav tako na voljo in predvsem bolj naravna. Navkljub navidezni težavnosti in zmuzljivosti te poti, pa je ta vendarle vsakomur in v vsakem trenutku dostopna. Kar nas ponese na to naravnejšo pot, pot zavednega opazovanja, mirnodušnosti in sočutnega sprejemanja, je trenutek, ko se ustavimo in ta trenutek naklonimo čuječi prisotnosti.

Komunikacija in odnosi

Kvaliteta naših odnosov z drugimi je neposredno povezana z našim intimnim odnosom do samega sebe ter dopuščanjem odprtosti in prostornosti samemu odnosu. Preko čuječega samoopazovanja in s tem globjega samopoznavanja, se postopoma znebimo balasta našega ega, ki sestoji iz pričakovanj, potreb, strahov, nezaupanja, ter obsojanja. In vsakič, ko odvržemo nekaj tega balasta, ustvarimo več prostornosti, iskrenosti in topline s katerimi nato na bolj odprt in predvsem bolj prisoten način vstopimo v komunikacijo in odnos s seboj ter drugimi.

Obenem pa nam ta pristop odstranjevanja balasta omogoči več notranje moči in jasnosti v profesionalni, uradni ter poslovni komunikaciji.

Odkrivanje in sledenje »notranjemu klicu«

Naši cilji, načrti in delo nas lahko pustijo brezbrižne, prazne, razočarane in celo izmučene. Lahko pa naš vsak trenutek delovanja napolnijo z iskro življenja, ponižnim zadovoljstvom, jasnih odločitev ter nalezljivo navdušenostjo. Razlika med prvim in drugim odrazom naše poti je v tem kako iskreni smo do samega sebe in koliko smo pripravljeni zaupati v to kar nas kliče ter temu pogumno slediti.
Lahko smo na točki v življenju ko “notranjega klica” niti ne zaznamo oziroma je ta dokaj nejasen, ali pa smo na točki, ko vemo “kam nas vleče” pa nikakor ne najdemo načina ali poguma, da se temu prepustimo. V obeh primerih je smotrno iskati odgovore in smernice v intimnejšem in iskrenejšem stiku s samim seboj.