O Poti Modrosti

Osnovno vodilo Poti Modrosti je vprašanje “ali človek, kot posameznik, lahko v celoti preneha trpeti?”.

Preneha trpeti, ne samo v smislu neizpolnjenih površinskih hotenj, ampak iti preko globokega vse-človeškega trpljenja, ki se izraža skozi vso človeško zgodovino in skozi vsakega posameznika v obliki nemiru, zmedenosti, jeze, pohlepa, zavisti, nasilja, ljubosumja in ostalih težjih notranjih neravnovesij.

Preneha trpeti, ne v smislu represije, bega, borbe in zanikanja lastnega trpljenja, ampak popolne in dejanske razstopitve trpljenja.

Gre torej za vprašanje popolne transformacije človeškega uma, ne zgolj preurejanja miselnih vsebin zavoljo lažjega shajanja z vsakodnevnimi izzivi.

Težko je z eno besedo povzeti širok spekter vseh življenjskih izkušenj in izkušanj, ki povzročajo vseprisotno nelagodje in nas navdajajo z občutki strahu, hrepenenja, nesigurnosti ter izgubo nadzora. Mogoče je še nabolj primerna, čeprav včasih mogoče premočna, kar beseda trpljenje.

Trpljenje bi lahko opisali tudi kot nenehen notranji nemir, ki tiho diktira naše počutje, odločitve, misli, besede in dejanja. Je torej nekaj, kar močno vpliva na kvaliteto našega življenja.

Velik del trpljenja pa je v veliko primerih povezan tudi s pomanjkanjem ali nejasnostjo lastnega življenjskega smisla in vodila, nečesa kar nas žene, vodi in polni od znotraj. Namreč, bolj ko iščemo umsko, duševno in materialno zadovoljitev, potrditev in varnost na zunaj, bolj ostajamo prazni in nemirni znotraj, v samih sebi. To pomanjkanje stika s samim seboj pa ne povzroča samo notranjega nemiru in nezadovoljstva, ampak občutno vpliva tudi na naše odnose, tako intimne, prijateljske, kot poslovne.

Pot Modrosti zatorej vabi k samoodkrivanju in samospoznavanju z namenom vzpostavitve močnejšega stika s samim seboj, in s tem k črpanju vodstva, moči in smisla iz samih sebe.

Gre za pot prakticiranja umetnosti sprejemanja vseh tegob in stisk, vse bolečine in trpljenja.  Pot na kateri se naučimo kako naše trpljenje uporabiti kot učitelja živenja, razvoja in zdravljenja v vsem tem nenehnem toku sprememb in dostikrat velike bolečine. Obenem pa gre za učenje kako videti svet in sebe na drugačen način, kako naše telo, misli in čustva razumevati in dojemati drugače – preko iskanja in vzdrževanja ravnovesja kakor to le najbolje zmoremo.

Mitja Žibert

Do novih spoznanj, spotikajoč se po poti

Zadnje desetletje Mitjevega življenja je bilo močno zaznamovano z iskanjem odgovorov o človeku kot bitju in o človeškem umu, ki je obenem lahko blagoslov in prekletstvo. Vprašanja o izvoru in pomenu sreče, globoke izpopolnjenosti in notranje pomirjenosti so v Mitji prisotna še dandanes. Vendar pa, namesto zmedenosti, danes predstavljajo močno težnjo po čuječem opazovanju vsakodnevnih izkušanj in postopnem odkrivanju ter spoznavanju naše prave bíti.

Skozi vsa ta leta je Mitja svoje izkušnje aktivno dopolnjeval skozi razna izobraževanja, seminarje, delavnice, mentorstva in meditacijske odmike. Kar je na začetku peljalo bolj v smer modernih psihoterapevtskih pristopov, se je pred leti ustalilo predvsem v starodavnih budističnih učenjih in tehnikah.

Vzporedno z Mitjevim lastim razvojem, pa se je spreminjala tudi vsebina njegovega delovanja na področju osebnega vodenja in svetovanja. Danes je ta posvečena predvsem splošnemu človeškemu trpljenju in zmedenosti, samospoznavanju ter komunikaciji. Svojim klientom tako redno pomaga razvijati bolj široko in objektivno zavedanje in razumevanje tako samih sebe, kot njihovih odnosov, okolja ter življenskih situacij in kako to uporabiti kot osnovo za premagovanje izzivov in stisk. Obenem pa se trudi, da jim pomaga zgraditi lastno stabilnost in zmožnost prepoznavanja in pogumnega sledenja svojemu notranjemu vodstvu.

Glavna orodja pri delu na sebi in pri delu z drugimi pa, poleg lastnih izkušenj, do dandanes ostajajo pristna in iskrena povezanost, pazljivo opazovanje ter jasna, individualno prilagojena komunikacija.

V razvijanju in vzdrževanju pristne povezanosti z ljudmi, Mitja verjame v in stremi k iskrenosti, odprtosti, ponižnosti in prisotnosti. Predvsem, pa verjame, da je najlepše darilo, ki ga lahko podarimo drug drugemu, iskren in topel nasmeh.