Utrinki

s poti

Pot modrosti vsekakor ni vedno lahka ali dobro vidna in kaj hitro lahko z nje skrenemo. Pomembno je, da se v takih trenutkih spomnimo preteklih spoznanj in odkritij, ki so se nam v času globje povezanosti in pomirjenosti pokazali kot utrinki v temi nočnega neba. Ti utrinki imajo moč, da nas predramijo, usmerijo nazaj na pot in nas skozi trenutne izzive vodijo do novih spoznanj. Lepo pa je te utrinke deliti tudi z ostalimi sopotniki na tej poti.

Mogoče “osebni razvoj” ni ravno najboljši izraz za iskanje svoje prave narave. Namesto o razvoju, je mogoče bolj smisleno razmišljati o čiščenju in opuščanju vse navlake, ki smo jo z leti RAZVILI v našem zavednem ter še bolj v nezavednem umu. Pomemben del tega “opuščanja” je iskrenost do samega sebe o sebi.

Dolgčas je neposreden odraz notranjega nemiru. Je klic po vsem, kar nas bo zadostno zamotilo in odvrnilo od čutenja tega nemiru. Obenem, pa je tudi vabilo v prisotnost, v čuječe opazovanje dolgčasa kot občutka in raziskovanja lastnega nemiru.

Iskanje sreče in miru uma znotraj umetno zgrajenega pritiska nujnosti, mnenj in “uspeha” nekako nima smisla, ko ju zares lahko najdemo le skozi živenje v skladu z naravo.

Narava si vzame svoj čas, nima potrebe po biti nenaravna in je v svojem nenehnem krogu rojevanja, rasti in umiranja uspešna in popopolna.

Trpljenje izhaja iz našega subjektivnega odnosa do fizičnega ali čustvenega nelagodja.

Iskanje sreče in miru uma znotraj umetno zgrajenega pritiska nujnosti, mnenj in “uspeha” nekako nima smisla, ko ju zares lahko najdemo le skozi živenje v skladu z naravo.

Narava si vzame svoj čas, nima potrebe po biti nenaravna in je v svojem nenehnem krogu rojevanja, rasti in umiranja uspešna in popopolna.